Kar je danes pot do cilja, je jutri lahko pot do propada
Avtorica: Ladeja Godina Košir, ustanoviteljica in direktorica Circular Change, so-predsedujoča Evropski platformi za krožno gospodarstvo v Bruslju in članica delovne skupine Chapter Zero Slovenia
Svetovni gospodarski forum je oblikoval sklop osmih načel, ki usmerjajo vzpostavitev učinkovitega podnebnega upravljanja. Da bi bila ta načela uporabna in oprijemljiva, je vsakemu od njih priložen sklop vprašanj. Ta vprašanja pomagajo organizacijam pri ugotavljanju in odpravljanju morebitnih vrzeli v njihovih obstoječih strategijah upravljanja podnebnih sprememb.
Ker si v Chapter Zero Slovenia prizadevamo, da bi člani organov vodenja in nadzora uresničevali učinkovito podnebno upravljanje, smo pripravili serijo mesečnih člankov, v katerih pojasnjujemo osem načel podnebnega upravljanja, katerih namen je povečati njihovo podnebno ozaveščenost, vključiti podnebne vidike v strukture in procese organov vodenja in nadzora ter izboljšati orientacijo glede tveganj in priložnosti, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za poslovanje.
“... voditelji v gospodarskih družbah sčasoma prihranijo denar, zmanjšajo tveganje, več inovirajo, krepijo dragocen korporativni ugled in moč blagovne znamke, privabljajo in zadržujejo talente ter dosegajo večjo vključenost zaposlenih.«
Vir: Paul Polman & Andrew Winston: Net Positive – How courageous companies thrive by fiving more than the take, Harvard Business Review Press, 2021
Poslovati v času polikrize, ko se tveganja krepijo in seštevajo, zahteva prilagajanje in vodenje, ki okolju in družbi več dajeta kot vzameta, sta prepričana Paul Polman, nekdanji Unilever CEO in Andrew Winsdon, guru trajnostnega poslovanja. Takšno poslovanje na dolgi rok prinaša pozitivne rezultate ne le delničarjem, temveč vsem deležnikom.
Med globalnimi tveganji, ki so za naslednjih deset let ključna, je v poročilu WCEF za leto 2024 med desetimi kar polovica vezanih na podnebne spremembe. Kaj to pomeni za poslovanje gospodarskih družb? Da se ob neupoštevanju podnebnih vidikov v strateških in organizacijskih okvirjih družb, dolgoročne odpornosti in konkurenčnosti ne more zagotoviti. Usmerjenost izključno na dejavnike, ki lahko prinesejo pozitivne poslovne rezultate v kratkoročnem obdobju, na srednji in dolgi rok zelo verjetno ogroža obstoj gospodarske družbe.
Zato, da so tveganja ustrezno upoštevana in obvladovana, je potrebna strateška integracija podnebnih tveganj in priložnosti v osrednjo poslovno strategijo. Uprave morajo upoštevati vpliv podnebnih sprememb na dolgoročno ustvarjanje vrednosti in vključevati v svoje poslovanje trajnostne cilje družbe. Razumevanje prepletenosti in soodvisnosti različnih dejavnikov je pri tem odločilnega pomena. Podnebni dejavniki so namreč tesno povezani z geopolitičnimi, ekonomskimi, socialnimi, tehnološkimi. Če ponazorimo s konkretnim primerom – ekstremne vremenske razmere ogrozijo zdravje ljudi, onemogočijo nemotene dnevne aktivnosti, sočasno poškodujejo pomembno infrastrukturo, kar povzroči vrzeli v verigi vrednosti, posledično se ošibi tržni položaj družbe, zaradi pomanjkanja ključnih virov se zaustavi proizvodnja…
Za učinkovito integracijo podnebnih vidikov bi morali v upravah:
- Uskladiti podnebno strategijo s korporativno vizijo: Poskrbite, da so podnebni cilji družbe usklajeni s poslanstvom in dolgoročno strategijo.
- Upoštevati znanstveno utemeljene cilje: Določite merljive podnebne cilje, kot je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Cilji morajo biti ambiciozni, vendar dosegljivi, in jih je treba redno pregledovati in po potrebi prilagajati.
- Vključiti podnebna tveganja v upravljanje poslovnih tveganj: Integrirajte ocenjevanje podnebnih tveganj v celoten okvir za upravljanje tveganj družbe. To vključuje oceno finančnih posledic podnebnih tveganj in zagotavljanje, da se ta tveganja upoštevajo pri strateškem načrtovanju in naložbenih odločitvah.
Poleg strateške je pomembna tudi organizacijska integracija. Ta se osredotoča na vključevanje podnebnega upravljanja v organizacijsko strukturo in v kulturo gospodarske družbe. Prej omenjena soodvisnost in povezanost različnih dejavnikov, narekuje sistemski pristop. Zato, da družba lahko izpelje celovito in učinkovito transformacijo, ki bo prinesla želene rezultate, je potreben zahteven proces prilagajanja. Prevetriti in redefinirati velja ključne pojme – od npr. tega, kaj pomeni napredek, pa do meril uspeha, financ in nenazadnje voditeljstva. Pri tem je odličen pripomoček System Change Compass, ki odločevalce in ostale deležnike vodi skozi celovit proces preobrazbe.
Ključni ukrepi za organizacijsko integracijo vključujejo:
- Krepitev kompetenc uprave: Zagotovite potrebno strokovno znanje o podnebnih vprašanjih – z zaposlovanjem direktorjev s specifičnim znanjem ali z zagotavljanjem izobraževanja in usposabljanja obstoječih članov uprave o podnebnih tveganjih in priložnostih.
- Določitev jasnih vlog in odgovornosti: Dodelite jasne odgovornosti za podnebno upravljanje znotraj organizacije. Imenujte vodstvo, ki bo usmerjalo podnebno strategijo in zagotovilo, da so podnebni cilji vključeni v vse organizacijske enote.
- Izboljšanje razkritij in poročanja: Zagotovite preglednost z uvedbo dobrih praks - poročanje v skladu s Task Force on Climate-related Financial Disclosures (TCFD). Omogočite, da imajo vlagatelji in deležniki dostop do jasnih in doslednih informacij o tem, kako upravljate podnebna tveganja.
- Spodbujanje kulture trajnosti: Ustvarite korporativno kulturo, ki ceni trajnost in spodbuja inovacije kot odgovor na podnebne izzive. Vključujte zaposlene na vseh ravneh v podnebno strategijo podjetja.
Vprašanja, ki se porajajo za zaprtimi vrati uprav
Okoljske vsebine so še do nedavnega veljale za nepomembne za poslovanje. Odrinjene so bile s seznamov prioritet, niso bile vključene v ključne kazalnike uspešnosti, prostor so imele v dodatku k letnim poročilom, namenjenemu trajnostnemu poročanju. Danes je situacija obrnjena – ob vse večjih pritiskih (tudi regulatornih) na uprave, da so podnebne spremembe vse pomembnejši dejavnik tveganja, ki ga je treba ustrezno nasloviti, se – na podlagi izkušenj v Sloveniji in tujini – porajajo sledeča vprašanja oz. skrbi:
- Kratkoročni finančni pritiski – kako uskladiti kratkoročne finančne cilje z dolgoročnimi trajnostnimi cilji. Podnebne ukrepe nekateri še vedno vidijo kot stroške, ki lahko vplivajo na kratkoročno donosnost in ceno delnic, kar je v nasprotju z zahtevami vlagateljev po takojšnjih rezultatih.
- Nestabilno regulativno okolje - nejasno in nestabilno regulativno okolje otežuje strateško načrtovanje, nova zakonodaja prinaša nepričakovane stroške ali zahteve, ki jih je težko izpolniti.
- Pomanjkanje strokovnega znanja - podnebne spremembe so zapleteno in kompleksno področje. Mnogi predsedniki oz. člani uprav nimajo potrebnega strokovnega znanja ali podpore znotraj podjetja in čutijo se pod pritiskom, ker se počutijo, da ne morejo ustrezno oceniti tveganj in priložnosti, povezanih s podnebnimi spremembami.
- Organizacijske spremembe in sprememba miselnosti - Implementacija podnebnih ukrepov pogosto zahteva velike organizacijske spremembe, ki lahko naletijo na odpor znotraj podjetja. Med zaposlenimi prihaja do različnih pogledov in trenj, spremembe niso sprejete z odobravanjem, veliko je tudi skepse glede koristi predlaganih sprememb.
- Ugled in strah pred zelenim zavajanjem - podnebne spremembe po eni strani predstavljajo priložnost za spremembe, ki prispevajo k izboljšanju korporativne podobe, hkrati pa obstaja tveganje, da bodo aktivnosti na področju trajnosti označene kot neučinkovite ali celo kot "zeleno zavajanje« in bodo tako okrnile ugled podjetja.
Te in sorodne skrbi in težave pogosto ostajajo neizrečene, saj predsedniki in člani uprav ne želijo pokazati negotovosti ali šibkosti, zlasti glede vprašanj, ki so tako kompleksna in strateško pomembna, kot so podnebne spremembe. Prav zato Chapter Zero z Načeli podnebnega upravljanja razpira poti do novih znanj, izkušenj in predvsem do odprtega dialoga med odločevalci.